Holesterol kaže stanje ožilja

1.09.2010

Holesterol ni “bav-bav”, vendar ga je treba nadzorovati, saj tudi če ne uživamo hrane s holesterolom, ga jetra izdelajo sama in je v krvi vedno navzoč, saj ga celice nujno potrebujejo za izdelavo celičnih sten in steroidnih hormonov. V primerni koncentraciji kroži po krvi in skrbi, da se kri s kar najmanj trenja pretaka po žilah, saj maže stene žil podobno kot olje v motorju. Negativna stran pa je, če se holesterol stara in “kvari” hitreje, kot nastaja nov. Ko se namreč celice žilnih sten obrabijo, izločijo izrabljeni holesterol. Nove celice žilnih sten pa absorbirajo nov, svež holesterol iz krvi. Proces je nenehen. Če celice sten krvnih žil propadajo hitreje, kot se obnavljajo, se v kri izloči več starega holesterola kot novega. Holesterol, ki nam ga izmerijo v krvi, kaže stanje našega ožilja! Razmerje med holesterolom visoke in nizke gostote pove, kako hitro se celice sten žil obnavljajo glede na propadanje. Holesterol visoke gostote (HDL) ljudsko imenujemo “dobri” holesterol, holesterolu nizke gostote (LDL) pa pravimo “slab” holesterol.

Pod določenimi pogoji je še nevarnejši homocistein (to je aminokislina v krvi, ki jo telo izdeluje v jetrih s pomočjo ribosomov iz aminokisline metionin). Visoka količina ho-mocisteina povečuje nevarnost sr-čno-žilnih obolenj in možganske kapi. Nanj pa odločilno vpliva prav prehrana. Ugotovili so, da folna kislina ter vitamina B12 in B6 pospešujeta razgradnjo homocisteina v neškodljivi metionin. Prav sposobnost organizma, da hitro presnavlja homocistein spet v metionin, je ključ do dolgotrajne mladosti. Živila, ki spodbujajo ta pozitiven proces so: špinača, pšenični kalčki in otrobi, ovseni kosmiči, pravi čaj, paradižnik in puranje meso.

vir: Vzajemnost / maj 2010

  • Share/Bookmark

Holesterol in Prehrana

20.08.2010

Brez strahu pred holesterolom!

  • Na vrednost holesterola lahko pozitivno vplivamo s pravilno izbiro živil.

Prevelika količina holesterola v našem telesu maši žile (holesterol se nalaga na žilni steni) in povečuje tveganje za srčno-žilna obolenja (srčni infarkt). Kljub vsemu je holesterol življenjskega pomena. Naš organizem ga namreč potrebuje! Je sestavni del celičnih membran in služi izgradnji hormonov in sprejemanju vitaminov (A, D, E in K), ki se topijo v maščobi.

Potrebno je ohranjati ugodno razmerje med dobrim (HDL) in slabim (LDL) holesterolom. Da po jedi, polni maščob in holesterola, vrednosti nekontrolirano ne poskočijo, telo samo zniža lastno proizvajanje holesterola (jetra).

  • Vpliv živil na vrednost holesterola v krvi

Zgolj živilske maščobe vsebujejo holesterol, medtem ko rastlinske nikoli!

Neugodne so nasičene maščobne kisline (z maščobo bogate salame, mastno meso, koža pri perutnini, ocvirki, svinjska masa ali goveji loj).

Varovalni učinek pri preprečevanju povišanih vrednosti holesterola v krvi imajo enkrat in večkrat   nenasičene maščobne kisline (olivno olje, repično olje, orehovo olje, laneno olje, mastne morske ribe mrzlih morij: losos, skuša, tuna, …), ki znižujejo slab (LDL) in zvišujejo dober (HDL) holesterol.

Ponujamo vam nekaj nasvetov za pravilno uživanje holesterola:

  • Maslo tanko namažite na polnozrnat kruh (dietne vlaknine odnašajo holesterol iz našega organizma).
  • Mislite na skrite maščobe. Prednost namenite pustim kosom mesa, perutnini brez kože, manj mastnim mesnim izdelkom, manj mastnemu mleku in mlečnim izdelkom.
  • Veliko holesterola vsebuje tudi drobovina, zato se je izogibajte. Tudi jajc ne pojejte več kot tri na teden (pazite, štejejo tudi tista, ki so sestavni del jedi!).
  • Izogibajte se ocvrtim jedem – čipsu!
  • Balastne snovi, sadje, zelenjava ter polnozrnati izdelki pomagajo odnašati holesterol iz telesa.
  • Česen znižuje nastanek holesterola, preprečuje obloge.
  • Morske ribe, kot so slanik, losos ali skuša, s svojimi omega-3-maščobnimi kislinami ohranjajo tehtnico med različnimi maščobnimi kislinami v ravnovesju.
  • Ukvarjajte se s športom, saj pri tem izgorevajo telesne maščobe, kar izboljšuje razmerje med HDL in LDL. Idealne so vrste vztrajnostnih športov, kot so kolesarjenje, tek, plavanje ali dlje časa trajajoča hitra (nordijska) hoja.

vir

  • Share/Bookmark