VAROVALNA DIETA PRED ATEROSKLEROZO (pri povišanem holesterolu, lipidih)

13.09.2010

Ce imate povišano raven holesterola ali trigliceridov (povišane mašcobe v krvi), se morate ravnati po nacelih zdrave prehrane. Izogibajte se slabih prehranjevalnih navad: neredni prehrani z izpušcanjem glavnih obrokov; uživanju hrane stoje, med hojo, vožnjo itd., uživanju hrane v hrupu, uživanju slabo prežvecene hrane. Pomembna je shujševalna dieta oziroma dieta za vzdrževanje normalne telesne teže.

Izbirajte tisto mleko in mlecne izdelke, ki vsebuje manj skrite mašcobe (posneto mleko, jogurt iz posnetega mleka, pinjenec, jogurt iz pinjenca, skuta z manj kot 10 % mašcobe, sir z manj kot 35 % mašcobe). Izbirajte tisto meso ter mesne izdelke, ki vsebujejo cim manj skrite mašcobe, npr. pusto juncje in telecje meso, pišcancje in puranje meso brez kože, puste ribe, pusta šunka, pišcancje prsi v ovoju.

Izkljucite vse vrste salam, klobas in konzerv (lahko puranje, pišcancje prsi). Ne uporabljajte trdih mašcob (maslo, margarina, svinjska mast …). Dajte prednost rastlinskim mašcobam, ki so manj aterogene kot živalske. Najbolj se priporocajo repicno in olivno olje, olje koruznih kalckov in soncnicno olje. Dnevno zaužijte dovolj sadja in zelenjave (100–300 g sadja in vsaj 100–200 g zelenjave, polovico od tega surove). Od jajc lahko uporabljate le beljak. Prav tako izlocite drobovino.

Pri povišanih mašcobah v krvi se ne priporoca pitje alkohola. Obstajajo pa nekatere naravne sestavine, ki imajo ugoden ucinek na mašcobe v krvi. To je 3-omega kislina, ki je v olju salmonidnih rib (mednje spadajo tudi postrvi, polenovka, losos, skuše). Ker je njena ucinkovita kolicina 3 do 5 gramov dnevno, kar je toliko, da je z ribami ne moremo dobiti, jo lahko zaužijemo v obliki tablet. Druga sestavina je alinin, ki je v cesnu. Tudi te snovi mora biti za zadosten ucinek toliko, da jo je treba zaužiti v obliki pripravka. Zelo ugodno so se izkazale jedrnice, še posebej mandeljni, ki jih je treba za zadosten ucinek pojesti 100 gramov na dan. Zašcitno delujejo tudi tako imenovani antioksidanti, ki zavirajo odlaganje mašcob iz krvi na žilne stene. Antioksidati so vitamini A, E in C. Vitamin A je v sadju in zelenjavi, katerih meso je rumenkaste barve (korenje, koleraba, marelice, breskve), Vitamin C je v mnogih vrstah sadja in zelenjave, vitamin E pa v rastlinskih oljih in ribah.

vir

  • Share/Bookmark

Kaj je ateroskleroza?

31.08.2010

Ateroskleroza je počasi napredujoč proces kopičenja holesterola iz krvi v stenah žil odvodnic (arterij), ki povzroči, da se žilna svetlina zoži ali celo zamaši. Prve aterosklerotične spremembe se začno v otroštvu in z leti postopoma napredujejo. V žilni steni se poleg holesterola kopičijo tudi razne celice iz krvnega obtoka in iz globljih slojev žilne stene. Aterosklerotična sprememba tako postopoma raste in nastane aterosklerotična leha. Med drugimi celicami najdemo v tako spremenjeni žilni steni tudi vnetne celice, ki sproščajo snovi, ki topijo vezivo v žilni steni. Tako lahko pride do razpoka aterosklerotične lehe in na takem mestu v žilni steni nastane strdek, ki lahko delno ali pa popolnoma zamaši žilo. Ateroskleroza se lahko razvije kjerkoli v telesu, najbolj pogosta pa je v koronarnih žilah srca, kjer lahko povzroči srčni infarkt, v arterijah osrednjega živčnega sistema, kjer lahko povzroči možgansko kap, in v arterijah nog, kjer lahko povzroči odmrtje (gangreno) dela ali celo cele noge.

Ateroskleroza je v Slovenijii izredno razširjena in neposredno ali pa vsaj posredno povzroči skoraj polovico vseh smrti.

Ker povzroča tudi možgansko kap in odmrtje nog, je eden od pomembnejših vzrokov za invalidnost, zlasti pri starejših.

Na hitro napredovanje ateroskleroze vpliva več nevarnih dejavnikov. Na nekatere (spol, starost, družinska obremenjenost) ne moremo vplivati, druge (visok krvni tlak, sladkorna bolezen, kajenje, telesna nedejavnost, debelost ipd.) pa lahko uravnavamo z ustreznim načinom življenja ali pa z zdravili. Nekateri lipoproteini, zlasti tisti, v katerih je veliko holesterola, zelo pospešijo aterosklerozne spremembe. Holesterol je eden od najnevarnejših dejavnikov, ki vplivajo na hitro napredovanje ateroskleroze. Več kot ima posameznik dejavnikov tveganja, večja je nevarnost, da bo pri njem prišlo do ateroskleroznih zapletov. Nujno je, da čim več nevarnih dejavnikov tveganja odstranimo ali pa vsaj zmanjšamo njihovo izrazitost (uredimo krvni tlak, sladkorno bolezen, maščobe itd). Če hočemo dejavnike odstraniti, jih moramo poznati!

vir

  • Share/Bookmark

Kako Ukrepati Pri Povišanem Holesterolu?

21.08.2010

Pri nekaterih skupinah ljudi je tveganje za povišan holesterol večje. Bolj ogroženi so starejši ljudje, kadilci, bolniki s sladkorno boleznijo in s povišanim krvnim tlakom.
Zvišane vrednosti holesterola je treba znižati pod prej navedene ciljne vrednosti. Le tako lahko napredovanje ateroskleroze ustavite in bolezen celo omilite.

Zdravljenje se vedno začne z nefarmakološkimi ukrepi:

  • zmanjšajte telesno težo do normalne vrednosti,
  • zmanjšajte vnos nasičenih maščobnih kislin in holesterola s prehrano,
  • prenehajte kaditi in
  • bodite telesno dejavni (hitra hoja, tek, plavanje, kolesarjenje).

Šele če ti ukrepi niso zadostni, se uvede zdravljenje z zdravili, ki pa ga vedno spremlja tudi dieta.

Povišan holesterol je nevaren tudi zaradi tega, ker ne povzroča takojšnjih težav in ne poslabša počutja. Za znižanje že povišanih vrednosti holesterola je poleg rednega jemanje zdravil, ki vam jih je predpisal zdravnik, potrebna tudi sprememba življenjskega sloga. Pri zdravljenju bodite vztrajni, saj se tveganje za bolezni srca in ožilja zmanjša šele po dvoletnem zdravljenju z zdravili in upoštevanju smernic za zdrav način življenja.

Ker se učinki zdravljenja ne zaznajo na počutju in je spremembe težko uvajati in se jih še težje držati, mnogo ljudi preprosto odneha. Ne naredite te napake, ampak vztrajajte na začeti poti. Storite to za svoje zdravje.

Avtor: Mateja Kardinar, mag.farm.
Datum: november 2001

vir

  • Share/Bookmark