Holesterol in vpliv hrane

2.09.2010

Pri zmanjševanju holesterola v krvi je pomembnospremeniti življenjski slog. S športom se ukvarjajte vsaj petkrat tedensko po pol ure. Rekreacija naj bo prilagojena zmožnostim in željam posameznika. Seveda pa je potrebno narediti tudi nekaj sprememb v prehrani. Zmanjšati je potrebno vnos živalskih maščob. To pomeni, da se moramo izogibati živilom živalskega izvora, kot so mesni izdelki, jajčni rumenjaki, polnomastno mleko, sir, maslo.

Povečati moramo vnos sadja in zelenjave, saj rastlinske celice ne vsebujejo holesterola. Maslo in mast pri kuhanju zamenjamo z rastlinskimi olji. Na jedilniku se večkrat znajdejo živila z vlakninami (žita, stročnice, različne oreške) , ki pomagajo uravnavati količino holesterola v krvi ter nam zaradi vlaknin dajo občutek sitosti in pomaga pri uravnavanju telesne teže. Zeleni čaj vsebuje veliko antioksidantov, ki pomagajo zniževati krvni tlak in preprečujejo oksidativne procese LDL holesterola. Priporočljivo ga je popiti vsaj 2 skodelici na dan. Česen ravno tako zmanjšuje vsebnost holesterola v krvi, znižuje krvni tlak ter deluje antibakterijsko. Preprečuje nastanek oblog na stenah žil v začetni fazi. Zaužili naj bi ga od 2 do 4 stroke na dan. Ribe kot so losos, sardele in tuna so polne omega – 3 maščob, ki znižujejo raven LDL lipoproteinov, zvišujejo pa raven HDLOmega – 3 maščobe delujejo na srce zaščitno. Z njim lahko vsaj dvakrat tedensko nadomestite druge mesne jedi. Temna čokolada z visokim deležem kakava npr. 70 % ali več, vsebuje antioksidant flavonoid, ki preprečuje zlepljanje eritrocitov in njihovo nalaganje na steno. Uživanje rdečega vina ravno tako blagodejno vpliva na boljše razmerje med dobrim in slabim holesterolom. Rdeča vina so ravno tako kot nekatera prej omenjena živila, bogata z antioksidanti. Ni potrebno pretiravati z vinom, že deciliter dnevno bo dovolj.

vir

  • Share/Bookmark

Holesterol kaže stanje ožilja

1.09.2010

Holesterol ni “bav-bav”, vendar ga je treba nadzorovati, saj tudi če ne uživamo hrane s holesterolom, ga jetra izdelajo sama in je v krvi vedno navzoč, saj ga celice nujno potrebujejo za izdelavo celičnih sten in steroidnih hormonov. V primerni koncentraciji kroži po krvi in skrbi, da se kri s kar najmanj trenja pretaka po žilah, saj maže stene žil podobno kot olje v motorju. Negativna stran pa je, če se holesterol stara in “kvari” hitreje, kot nastaja nov. Ko se namreč celice žilnih sten obrabijo, izločijo izrabljeni holesterol. Nove celice žilnih sten pa absorbirajo nov, svež holesterol iz krvi. Proces je nenehen. Če celice sten krvnih žil propadajo hitreje, kot se obnavljajo, se v kri izloči več starega holesterola kot novega. Holesterol, ki nam ga izmerijo v krvi, kaže stanje našega ožilja! Razmerje med holesterolom visoke in nizke gostote pove, kako hitro se celice sten žil obnavljajo glede na propadanje. Holesterol visoke gostote (HDL) ljudsko imenujemo “dobri” holesterol, holesterolu nizke gostote (LDL) pa pravimo “slab” holesterol.

Pod določenimi pogoji je še nevarnejši homocistein (to je aminokislina v krvi, ki jo telo izdeluje v jetrih s pomočjo ribosomov iz aminokisline metionin). Visoka količina ho-mocisteina povečuje nevarnost sr-čno-žilnih obolenj in možganske kapi. Nanj pa odločilno vpliva prav prehrana. Ugotovili so, da folna kislina ter vitamina B12 in B6 pospešujeta razgradnjo homocisteina v neškodljivi metionin. Prav sposobnost organizma, da hitro presnavlja homocistein spet v metionin, je ključ do dolgotrajne mladosti. Živila, ki spodbujajo ta pozitiven proces so: špinača, pšenični kalčki in otrobi, ovseni kosmiči, pravi čaj, paradižnik in puranje meso.

vir: Vzajemnost / maj 2010

  • Share/Bookmark

Kaj je ateroskleroza?

31.08.2010

Ateroskleroza je počasi napredujoč proces kopičenja holesterola iz krvi v stenah žil odvodnic (arterij), ki povzroči, da se žilna svetlina zoži ali celo zamaši. Prve aterosklerotične spremembe se začno v otroštvu in z leti postopoma napredujejo. V žilni steni se poleg holesterola kopičijo tudi razne celice iz krvnega obtoka in iz globljih slojev žilne stene. Aterosklerotična sprememba tako postopoma raste in nastane aterosklerotična leha. Med drugimi celicami najdemo v tako spremenjeni žilni steni tudi vnetne celice, ki sproščajo snovi, ki topijo vezivo v žilni steni. Tako lahko pride do razpoka aterosklerotične lehe in na takem mestu v žilni steni nastane strdek, ki lahko delno ali pa popolnoma zamaši žilo. Ateroskleroza se lahko razvije kjerkoli v telesu, najbolj pogosta pa je v koronarnih žilah srca, kjer lahko povzroči srčni infarkt, v arterijah osrednjega živčnega sistema, kjer lahko povzroči možgansko kap, in v arterijah nog, kjer lahko povzroči odmrtje (gangreno) dela ali celo cele noge.

Ateroskleroza je v Slovenijii izredno razširjena in neposredno ali pa vsaj posredno povzroči skoraj polovico vseh smrti.

Ker povzroča tudi možgansko kap in odmrtje nog, je eden od pomembnejših vzrokov za invalidnost, zlasti pri starejših.

Na hitro napredovanje ateroskleroze vpliva več nevarnih dejavnikov. Na nekatere (spol, starost, družinska obremenjenost) ne moremo vplivati, druge (visok krvni tlak, sladkorna bolezen, kajenje, telesna nedejavnost, debelost ipd.) pa lahko uravnavamo z ustreznim načinom življenja ali pa z zdravili. Nekateri lipoproteini, zlasti tisti, v katerih je veliko holesterola, zelo pospešijo aterosklerozne spremembe. Holesterol je eden od najnevarnejših dejavnikov, ki vplivajo na hitro napredovanje ateroskleroze. Več kot ima posameznik dejavnikov tveganja, večja je nevarnost, da bo pri njem prišlo do ateroskleroznih zapletov. Nujno je, da čim več nevarnih dejavnikov tveganja odstranimo ali pa vsaj zmanjšamo njihovo izrazitost (uredimo krvni tlak, sladkorno bolezen, maščobe itd). Če hočemo dejavnike odstraniti, jih moramo poznati!

vir

  • Share/Bookmark

Kako Ukrepati Pri Povišanem Holesterolu?

21.08.2010

Pri nekaterih skupinah ljudi je tveganje za povišan holesterol večje. Bolj ogroženi so starejši ljudje, kadilci, bolniki s sladkorno boleznijo in s povišanim krvnim tlakom.
Zvišane vrednosti holesterola je treba znižati pod prej navedene ciljne vrednosti. Le tako lahko napredovanje ateroskleroze ustavite in bolezen celo omilite.

Zdravljenje se vedno začne z nefarmakološkimi ukrepi:

  • zmanjšajte telesno težo do normalne vrednosti,
  • zmanjšajte vnos nasičenih maščobnih kislin in holesterola s prehrano,
  • prenehajte kaditi in
  • bodite telesno dejavni (hitra hoja, tek, plavanje, kolesarjenje).

Šele če ti ukrepi niso zadostni, se uvede zdravljenje z zdravili, ki pa ga vedno spremlja tudi dieta.

Povišan holesterol je nevaren tudi zaradi tega, ker ne povzroča takojšnjih težav in ne poslabša počutja. Za znižanje že povišanih vrednosti holesterola je poleg rednega jemanje zdravil, ki vam jih je predpisal zdravnik, potrebna tudi sprememba življenjskega sloga. Pri zdravljenju bodite vztrajni, saj se tveganje za bolezni srca in ožilja zmanjša šele po dvoletnem zdravljenju z zdravili in upoštevanju smernic za zdrav način življenja.

Ker se učinki zdravljenja ne zaznajo na počutju in je spremembe težko uvajati in se jih še težje držati, mnogo ljudi preprosto odneha. Ne naredite te napake, ampak vztrajajte na začeti poti. Storite to za svoje zdravje.

Avtor: Mateja Kardinar, mag.farm.
Datum: november 2001

vir

  • Share/Bookmark

Holesterol in Prehrana

20.08.2010

Brez strahu pred holesterolom!

  • Na vrednost holesterola lahko pozitivno vplivamo s pravilno izbiro živil.

Prevelika količina holesterola v našem telesu maši žile (holesterol se nalaga na žilni steni) in povečuje tveganje za srčno-žilna obolenja (srčni infarkt). Kljub vsemu je holesterol življenjskega pomena. Naš organizem ga namreč potrebuje! Je sestavni del celičnih membran in služi izgradnji hormonov in sprejemanju vitaminov (A, D, E in K), ki se topijo v maščobi.

Potrebno je ohranjati ugodno razmerje med dobrim (HDL) in slabim (LDL) holesterolom. Da po jedi, polni maščob in holesterola, vrednosti nekontrolirano ne poskočijo, telo samo zniža lastno proizvajanje holesterola (jetra).

  • Vpliv živil na vrednost holesterola v krvi

Zgolj živilske maščobe vsebujejo holesterol, medtem ko rastlinske nikoli!

Neugodne so nasičene maščobne kisline (z maščobo bogate salame, mastno meso, koža pri perutnini, ocvirki, svinjska masa ali goveji loj).

Varovalni učinek pri preprečevanju povišanih vrednosti holesterola v krvi imajo enkrat in večkrat   nenasičene maščobne kisline (olivno olje, repično olje, orehovo olje, laneno olje, mastne morske ribe mrzlih morij: losos, skuša, tuna, …), ki znižujejo slab (LDL) in zvišujejo dober (HDL) holesterol.

Ponujamo vam nekaj nasvetov za pravilno uživanje holesterola:

  • Maslo tanko namažite na polnozrnat kruh (dietne vlaknine odnašajo holesterol iz našega organizma).
  • Mislite na skrite maščobe. Prednost namenite pustim kosom mesa, perutnini brez kože, manj mastnim mesnim izdelkom, manj mastnemu mleku in mlečnim izdelkom.
  • Veliko holesterola vsebuje tudi drobovina, zato se je izogibajte. Tudi jajc ne pojejte več kot tri na teden (pazite, štejejo tudi tista, ki so sestavni del jedi!).
  • Izogibajte se ocvrtim jedem – čipsu!
  • Balastne snovi, sadje, zelenjava ter polnozrnati izdelki pomagajo odnašati holesterol iz telesa.
  • Česen znižuje nastanek holesterola, preprečuje obloge.
  • Morske ribe, kot so slanik, losos ali skuša, s svojimi omega-3-maščobnimi kislinami ohranjajo tehtnico med različnimi maščobnimi kislinami v ravnovesju.
  • Ukvarjajte se s športom, saj pri tem izgorevajo telesne maščobe, kar izboljšuje razmerje med HDL in LDL. Idealne so vrste vztrajnostnih športov, kot so kolesarjenje, tek, plavanje ali dlje časa trajajoča hitra (nordijska) hoja.

vir

  • Share/Bookmark

Kaj je holesterol?

19.08.2010

Holesterol je vosku podobna snov, ki je ključna sestavina živalske celice. Iz njega nastanejo v telesu številne druge snovi, ki so nujne za življenje, med drugim tudi nekateri hormoni.

Holesterol

Holesterol

Holesterol nastane v jetrih, kar nekaj pa ga telo dobi s hrano. Pri njegovi razgradnji nastajajo v jetrih žolčne kisline, ki se izločajo v prebavni trakt in so nujno potrebne pri prebavi maščobe, ki jih dobi s hrano.

Holesterol je v vodi netopen. Po telesu se prenaša s krvjo v obliki lipoproteinov, v katerih so poleg njega še trigliceridi, posebne beljakovine apoproteini in fosfolipidi.

Ločimo:

  • “škodljive” lipoproteine (lipoproteini z majhno gostoto – LDL, lipoproteini z zelo majhno gostoto – VLDL, ostanki VLDL), ki omogočajo kopičenje holesterola v žilni steni
  • “koristne” lipoproteine (lipoproteini z veliko gostoto – HDL), ki holesterol iz žilnih sten odstranjujejo.

Naš cilj je, da bi bilo škodljivih lipidov v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več.

vir

  • Share/Bookmark

Recept (Dieta Holesterol)

18.08.2010

Pečena zelenjava na grški način (Ta recept je za ljudi, ki imajo povišan Holesterol in bi z prehrano želeli držati nekakšno dieto)

Potrebujemo:

  • 1 kg bučk
  • 2 veliki čebuli
  • 2 rdeči papriki
  • 2 žlici oljčnega olja
  • 2 vejici timijana
  • 500 g paradižnika
  • 200 g fete sira
  • 60 g črnih oliv
  • 1 žlico balzamičnega kisa
  • sok ene limone
  • sol
  • poper

Potek dela:

Bučke operemo in jih narežemo na kolobarčke. Čebulo narežemo prav tako na kolobarčke. Papriko operemo in jo narežemo na manjše rezine. Paradižnik operemo in narežemo na koščke. Vse sestavine narahlo posolimo. Na kocke narežemo tudi feto sir.
V ponev damo malo oljčnega olja in najprej na njem opečemo bučke. Opečene bučke prelagamo v skledo. Nato rahlo zlato rjavo opečemo po vrsti še papriko, paradižnik, čebulo in feta sir. Med pečenjem v ponvi popečemo tudi vejici timijana. V skledo s popečeno zelenjavo dodamo še olive, limonin sok, balzamični kis, dosolimo in popramo. Vse skupaj zmešamo in postrežemo kot solato.

  • Share/Bookmark

Recept (Dieta Holesterol)

17.08.2010

Kakšno hrano si lahko pripravimo če imamo povišan holesterol? Zdravih receptov je veliko, predstavili Vam bomo zgolj nekaj

Breskve v mrežici

Za testo potrebujemo:

  • 120 g polnozrnate moke
  • 3 žlice margarine
  • 3 žlice posnetega navadnega jogurta
  • 2 žlici pomarančnega soka
  • posneto mleko za mazanje

Za nadev potrebujemo:

  • 6 mareličnih polovičk iz kompota
  • 3 žlice zmletih mandeljnov
  • 2 žlici posnetega navadnega jogurta
  • lupina 1 pomaranče
  • vanilin sladkor

Moko presejemo v skledo, v sredino naredimo jamico in vanjo damo margarino, jogurt in sok. Vse skupaj zamešamo v gladko testo. Testo pustimo počivati v hladilniku 30 min. Nato polovico testa razvaljamo 5 mm debelo in izrežemo kroge premera malo večjega kot marelice. Kroge zložimo na pekač. Marelične polovičke napolnimo z nadevom iz mandljev, jogurta, vanilin sladkorja in pomarančne lupine. Napolnjene marelice položimo na krog testa, ki ga prekrijemo s trakovi iz preostanka testa. Okrog marelic naredimo mrežico iz testa. Testo premažemo z mlekom. Pečemo v segreti pečici na 200 °C, 15 do 20 min.

  • Share/Bookmark

Holesterol in Prehrana

16.08.2010

Da bomo čili in zdravi en recept za Holesterol Dieto

PEČEN KROMPIR Z ZELIŠČNO OMAKO

Potrebujemo:
• 4 velike krompirje
• 20 g arašidovega olja
• 200 g puste skute
• mešana sveža zelišča (rožmarin, bazilika, peteršilj)
• 1 strok česna
• sol, poper

Potek dela:
Krompirje temeljito operemo. Nato krompir olupimo in narežemo na rezine debeline 1 cm. Krompir temeljito posušimo s papirnato brisačo. V pekač damo malo arašidovega olja in narezan krompir. Krompir posolimo in dodamo začimbe (provansalske začimbno mešanico). Vse skupaj premešamo. Pekač potisnemo v pečico in pečemo pri 220 °C 30 do 45 min.
Medtem, ko se krompir peče, pripravimo skutno zeliščno omako. Skuto damo v manjšo posodo, dodamo drobno sesekljana mešana zelišča, strok česna ter vse skupaj rahlo posolimo in popopramo. Vse skupaj temeljito premešamo.

  • Share/Bookmark